»Nobena stvar, ki je tako slaba, ne more trajati večno.«

»Na tem hodniku B3 nas je prespalo dvanajst. Vsi smo prespali.«

»Čakam njega, ki ga ni. / In vem, da ga ne bo. / A nočem verjeti. / Prav zato si ga domišljam, / ga nestrpno pričakujem / kot nikogar doslej. / Mogoče je prav, / da nikoli ne prestopi mojega praga, / ker nočem izgubiti edinega, kar imam: to čakanje.«

»Vsaki dan smo čakali, kdaj bodo formirali transport za Nemčijo, navadno so se sestavljali v torek, zato smo bili v nedeljo in ponedeljek nestrpni.«

»Čakanje na pregled je lahko podaljšano za nekaj ur, čeprav je običajno 2,5 ure, se lahko ob takih večerih poveča na več kot 6 ur.«

»Izognili smo se situaciji, da bi podjetniki reševali zagate s pošiljanjem ljudi na zavod za zaposlovanje. S tem je država financirala to obdobje čakanja.«

»Čakanje v vrsti se zdi precej nepomembno – vsi v določenem trenutku, celo večkrat na dan, čakamo.«

»Bi ga lahko obravnavali ne kot izgubljen čas, zapravljen v pričakovanju nečesa, kar želimo doseči, dobiti, kupiti, ampak kot pridobljen čas, čas, ki nam je podarjen?«

»Hvala vam za vaše čakanje.«